V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Francoska meteorološka služba je za departma Manche na severozahodu države razglasila najvišjo, rdečo stopnjo nevarnosti zaradi bližajoče se nevihte Goretti. V noči s četrtka na petek pričakujejo izjemno močne sunke vetra, ki bodo na obalnih območjih dosegali hitrosti med 150 in 160 kilometri na uro, v notranjosti države pa se bodo gibali med 130 in 140 kilometri na uro. Nevihta bo po napovedih meteorologov prešla celotno severno polovico Francije. Poleg uničujočih sunkov vetra oblasti opozarjajo tudi na veliko nevarnost poplavljanja obale zaradi visokih valov. Zaradi pričakovanih vremenskih razmer so prebivalce pozvali k skrajni previdnosti in omejitvi gibanja na prostem, saj lahko močan veter povzroči obsežno gmotno škodo na infrastrukturi in objektih. Sistem civilne zaščite je v stanju visoke pripravljenosti, saj nevihta predstavlja neposredno grožnjo varnosti. Dogodek odraža trend naraščajoče intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov v Zahodni Evropi. Lokalne oblasti v prizadetih regijah so že začele izvajati preventivne ukrepe za zaščito prebivalstva in premoženja, hkrati pa spremljajo pot nevihte, ki bi lahko vplivala tudi na prometne povezave v celotni regiji. V prihodnjih urah pričakujejo vrhunec vremenskega dogajanja, ki bo najbolj izrazit prav v obalnih predelih Rokavskega preliva.

Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ponovno povabil kmete k dialogu in navedel, da bo premier v torek, 13. januarja, na voljo za pogovore. Dimitris Kucumbas iz KKE je komentiral vladne objave glede kmetov in njihovih protestov.

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022. Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.

Grški generalni sekretar za civilno zaščito Nikos Papaefstatiou je v ponedeljek, 5. januarja 2026, sklical izredno sejo odbora za oceno tveganja zaradi bližajočih se nevarnih vremenskih pojavov. Na podlagi opozorila državne meteorološke službe so oblasti razglasile t.i. rdeči alarm (Red Code) za pet regij, vključno s Peloponezom, kjer so že sprožili vse mobilizacijske načrte. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v torek in sredo Jonske otoke, Epir ter Etoloakarnanijo zajeli močno deževje in nevihte, nevarnost pa se bo kasneje razširila tudi na vzhodno Makedonijo in Trakijo. Nacionalni center za usklajevanje operacij in upravljanje kriz (ESKEDIK) je v stalnem stiku z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi zagotovili polno pripravljenost na terenu. Posebno opozorilo velja za sredo, ko pričakujejo neurja na zahodnem in južnem Peloponezu ter močne južne vetrove s stopnjo viharja. Vremenska ujma se bo predvidoma nadaljevala tudi v četrtek, vendar s spremenjenimi značilnostmi po posameznih krajih. Civilna zaščita prebivalce poziva k previdnosti in spremljanju navodil pristojnih služb.

Črnogorsko obalo, natančneje turistični biser Ada Bojana, je zajelo močno neurje z visokimi valovi, ki so povzročili obsežno materialno škodo. Razbesnelo morje je v zadnjih dneh neposredno ogrozilo in delno uničilo več turističnih hišic ter objektov ob obali. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo, kako močni valovi neusmiljeno udarjajo ob objekte in jih podirajo v vodo, kar je med turisti in lokalnimi prebivalci povzročilo precejšen šok. Zaradi naravne katastrofe so se v javnosti znova sprožila vprašanja o ustreznosti dolgoročne zaščite tega edinstvenega dela črnogorske obale, ki ga ogroža erozija. Kritiki opozarjajo na domnevno neodzivnost državnih organov pri reševanju problematike izginjanja plaž in zaščite objektov pred podobnimi vremenskimi vplivi. Incident poudarja ranljivost jadranske obale na ekstremne vremenske pojave, ki postajajo vse pogostejši in intenzivnejši.

Močan veter in neugodne vremenske razmere, ki so ponoči zajele južni del Albanije, so povzročili znatne težave v cestnem prometu in pri oskrbi z električno energijo. Na območju gorskega prelaza Llogara je veter podrl več dreves, ki so padla neposredno na cestišče in popolnoma blokirala promet. Poleg cestne zapore so podrta drevesa poškodovala tudi električno napeljavo, zaradi česar je celotno območje ostalo brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in interventne ekipe so bile takoj napotene na teren, kjer so se spopadale z odstranjevanjem podrtih dreves in čiščenjem vozišča. Pristojne službe si prizadevajo za čimprejšnjo normalizacijo razmer in ponovno vzpostavitev varnega pretoka vozil. Voznike na tem območju so pozvali k previdnosti, medtem ko delavci elektrodistribucije popravljajo poškodovano omrežje, da bi prebivalcem in objektom na prelazu znova zagotovili elektriko.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.

Severni del Kalifornije so v soboto prizadele obsežne poplave, ki so posledica sovpadanja močnega deževja in rekordno visokega plimovanja, znanega kot kraljevska plima. Po navedbah lokalnih oblasti so bile ravni vode najvišje v zadnjih dveh desetletjih, kar je povzročilo zaprtje cest in številna reševanja potnikov iz potopljenih vozil. Najhuje je bilo na 24-kilometrskem odseku med krajema Sausalito in San Rafael v okrožju Marin, kjer je voda na cestiščih dosegla globino več kot en meter. Čeprav o poškodovanih ne poročajo, so reševalne službe prebivalce pozvale, naj ostanejo na domovih, dokler se voda ne umakne. Poplavne razmere so bile tako ekstremne, da so se nekateri prebivalci po mestnih ulicah premikali s kajaki. Dogodek se časovno ujema s poročili o ponovnem pojavu vremenskega pojava La Niña, ki po svetu prinaša hladnejše in pogosto bolj nestabilne vremenske vzorce, kar bi lahko prispevalo k intenzivnosti letošnjih padavin na pacifiški obali Združenih držav Amerike.

Čilska nacionalna služba za preprečevanje in odzivanje na nesreče (Senapred) je v torek razglasila rdeči alarm za pristaniško mesto Valparaíso zaradi izbruha nevarnega gozdnega požara v sektorju Laguna Verde. Požar, ki se je hitro razširil v bližini naseljenih območij, neposredno ogroža stanovanjske objekte, zaradi česar so oblasti odredile takojšnjo evakuacijo prebivalcev iz ulice Los Colihues in nižje ležečih delov območja. Regionalni direktor službe Senapred Christian Cardemil je potrdil, da je požar aktiven in da so na teren nemudoma napotili gasilske enote ter zračno podporo. Čeprav je ognjena stiha po prvih ocenah zajela manjšo površino, približno 0,01 hektarja, njena bližina hišam predstavlja visoko stopnjo tveganja za lokalno prebivalstvo. Intervencijske službe se na območju spopadajo z zahtevnimi razmerami, da bi preprečile nadaljnje širjenje ognja na strnjena naselja.

Hrvaški državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je za nedeljo, 4. januarja 2026, izdal vrsto opozoril zaradi napovedanih nevarnih vremenskih razmer, ki bodo zajele večji del države. V notranjosti Hrvaške meteorologi pričakujejo sneženje, medtem ko bodo obalna območja ob Jadranu pod vplivom obilnih padavin, neviht z grmenjem ter močnega vetra. Opozorila so bila izdana za osiješko, gospićko, reško, kninsko, splitsko in dubrovniško regijo, kjer lahko vremenske nevšečnosti povzročijo težave v prometu in pri oskrbi. Posebno nevarnost na severnem Jadranu predstavlja močan veter, v Dalmaciji pa se pripravljajo na intenzivne nalive, ki bi lahko povzročili lokalne poplave. Strokovnjaki opozarjajo prebivalce na previdnost, saj bodo razmere na cestah zahtevne, zlasti na prehodih med celinskim in obalnim delom države, kjer se bosta prepletala sneg in dež. Vremenska fronta je del širšega ciklonskega območja, ki se pomika čez regijo, kar sledi obdobju nestanovitnega vremena, ki je v preteklosti že povzročalo logistične težave v tem delu Evrope.

Kraljevi meteorološki inštitut (KNMI) je razširil oranžni alarm na večji del države zaradi velike verjetnosti poledice. Inšpektorji Rijkswaterstaata opozarjajo na izjemno nevarnost na cestah in pozivajo k previdnosti.

Zahodni del Združenih držav Amerike se je konec tedna znova spopadal z močnim deževjem in snežnimi neurji, ki so povzročila obsežne težave v prometu in nevarnost poplav. Po rekordnih padavinah na novoletni dan je nov nevihtni sistem najprej dosegel južno Kalifornijo, kjer so v San Diegu zabeležili več kot pet centimetrov dežja, kar je povzročilo hitre poplave in zahtevalo več reševanj iz vode. Posebno močan vpliv je neurje imelo v Pasadeni, kjer je dež prvič po dvajsetih letih zmotil tradicionalno parado vrtnic in povzročil odpoved prireditev na prostem. Nevihtna fronta se je nato pomaknila proti severu, kjer je prinesla obilne padavine v zvezni državi Oregon in Washington, medtem ko je osrednji del New Yorka pobelilo močno sneženje. Meteorologi opozarjajo, da se bo nestabilno vreme nadaljevalo do ponedeljka, pri čemer se na obali pričakuje do 10 centimetrov dodatnih padavin, v gorskih predelih pa obilne snežne pošiljke. Zaradi namočenosti tal v Kaliforniji ostaja povečana nevarnost zemeljskih plazov in blatnih tokov, kar dodatno otežuje vrnitev popotnikov po prazničnih dneh. Območje zaliva San Francisco so poleg dežja prizadele še obalne poplave, ki so številne ceste spremenile v neprevozne struge.

Observatorij v Hongkongu je izdal opozorilo pred talno zmrzaljo za notranja območja Novih dežel, ki je veljalo v četrtek zjutraj, saj se je hladno obdobje nadaljevalo. Prebivalci Novih dežel so se v četrtek prebudili v pokrajino, prekrito z zmrzaljo, kar je potrdilo opozorilo, izdano prejšnji dan. Fotografije in videoposnetki na družbenih omrežjih iz Tai Poa in Fanlinga so prikazovali ljudi, ki so strgali led z avtomobilskih vetrobranskih stekel in dokumentirali tanko belo prevleko na vegetaciji. Opozorilo pred zmrzaljo je bilo zjutraj preklicano, vendar se pričakuje, da bo nenavadno hladen zrak vztrajal, saj je za petek napovedano še eno mrzlo jutro. Krepitev zimskega monsuna prinaša suho vreme na obalo Guangdonga, relativna vlažnost pa je na Observatoriju padla na zgolj 18 odstotkov, kar je najnižja januarska vrednost od leta 1984. Medtem se v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike nadaljuje opazno hladnejši zrak s mirnejšimi razmerami, vendar so temperature za večino še vedno višje od običajnih. Temperature zraka na severu so se gibale med enojno in nižjo dvajsetico stopinj Fahrenheita, medtem ko so bile v osrednjem delu temperature okoli ledišča do nižjih štiridesetih stopinj Fahrenheita. Vročinski valovi in nevihte so v preteklih mesecih prizadeli dele Združenih držav Amerike in Ciper, kar nakazuje na širše podnebne spremembe. Zaradi teh sprememb se pojavljajo tudi spremenljive vremenske razmere, kot je pričakovana talna zmrzal v Hongkongu, ki jo povzročajo jasne noči in šibki vetrovi, kar omogoča hitro radiacijsko ohlajanje površin. Čeprav se pričakuje, da se bodo temperature čez vikend nekoliko dvignile, bodo jutra ostala hladna. Za ponedeljek je napovedano vetrovno vreme z občasnim soncem. V luči globalnih podnebnih sprememb, ki so se julija 2025 kazale z ekstremno vročino v ZDA in na Cipru, ter opozorili na močan veter kot pomemben, a spregledan dejavnik tveganja, se kaže, da so lokalne vremenske razmere, kot je sedanja ohladitev v Aziji in ZDA, del širšega vzorca spremenljivega in nepredvidljivega vremena po svetu.

V zahodnih delih Avstrije se v prihodnjih dneh pripravljajo na prodor polarnega zraka, ki bo prinesel izjemno nizke temperature. Meteorološka služba Geosphere Austria je za dežele Predarlska, Tirolska in velik del Salzburške izdala oranžno vremensko opozorilo, ki velja tudi za zahodne predele Koroške in Štajerske. Napovedi kažejo, da se bodo temperature v noči na ponedeljek v številnih krajih spustile do minus 15 stopinj Celzija. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za neobičajno vremensko situacijo, saj takšnega vdora hladnega zraka v regiji niso zabeležili že več let. Elmar Rizzoli, strokovnjak s Tirolske, je pojasnil, da so se deželne oblasti odločile za osveščanje prebivalstva, saj bodo razmere zahtevale posebno previdnost. Čeprav so nizke temperature v zimskem času na tem območju običajne, intenzivnost napovedanega mraza predstavlja tveganje za zdravje in infrastrukturo. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k ustrezni zaščiti in spremljanju nadaljnjih vremenskih informacij.

Močno deževje, ki je v nedeljo zajelo Splitsko-dalmatinsko županijo, je povzročilo povečano nevarnost podorov kamenja in skal na prometnice. Kljub intenzivnim padavinam promet za zdaj poteka brez večjih zastojev, vendar so pristojne službe izdale resna opozorila za vse udeležence v prometu. Županijska uprava za ceste (ŽUC) je posebej izpostavila nekatere odseke, ki so zaradi svoje lege pod strmimi pobočji najbolj izpostavljeni nevarnosti urušavanja materiala. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajne padavine zmehčajo teren, kar v kombinaciji s kraškim površjem Dalmacije hitro privede do zdrsov kamenja na asfaltne površine. Voznikom svetujejo izjemno previdnost, prilagoditev hitrosti in spremljanje prometnih informacij, saj se razmere na terenu lahko hitro spremenijo. Lokalne službe so v stanju pripravljenosti, da bi v primeru večjih podorov čim hitreje očistile cestišča in zagotovile varnost potnikov.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

Missi Dowd-Figueroa, medicinska sestra in mati treh otrok, je na svojem zemljišču v Altadeni, kjer je nekoč stal njen dom, posadila sončnice kot simbol upanja po uničujočih požarih. Njena hiša iz leta 1898, zgrajena v podeželskem slogu, je bila popolnoma uničena v lanskem januarju, ko sta območje Los Angelesa zajela dva smrtonosna gozdna požara. Med njimi je bil tudi požar Eaton, ki je opustošil številna bivališča in spremenil pokrajino v pepel. Kljub osebni izgubi in žalosti se je Dowd-Figuerojeva odločila za aktivno obnovo okolice, s čimer je želela v opustošeno skupnost vnesti življenje in barve. Njena gesta s sončnicami je postala zgodba o odpornosti prebivalcev južne Kalifornije, ki se spopadajo s posledicami vedno pogostejših in intenzivnejših naravnih nesreč. Čeprav so rane po izgubi zgodovinskega doma še vedno globoke, projekt obnove vrta predstavlja pomemben korak pri premagovanju travm, ki so jih povzročili ognjeni zublji.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

V Kaliforniji so ekipe v nedeljo odstranjevale blato s ključnih avtocest, meteorologi pa so opozarjali na nove nevihte, ki prihajajo po nedavnih poplavah in visokih plimah. Poplave so povzročile zapore cest in reševanje ljudi iz vozil.

Močan dež je prvič po 20 letih premočil znamenito parado vrtnic v Južni Kaliforniji. Obenem so opozorila pred poplavami in odredbe o evakuaciji v Južni Kaliforniji sovpadale s snežnimi meteži in nizkimi temperaturami na srednjem zahodu in severovzhodu Združenih držav.

V vasi Kefali v občini Kisamos na zahodnem delu Krete je 6. januarja 2026 pozno popoldne izbruhnil obsežen požar, ki je zaradi močnega vetra hitro ogrozil bližnje stanovanjske objekte. Ognjeni zublji so se razširili malo po 18.30, pri čemer so delo gasilskih enot iz mest Hania, Kandanos, Kasteli in Vrises močno oteževali sunki vetra, ki so dosegali hitrost do 9 stopenj po Beaufortovi lestvici. Na prizorišču je posredovalo najmanj sedem gasilskih vozil s številnim moštvom, ki so se spopadali z izjemno zahtevnimi razmerami za gašenje. Župan Kisamosa Giorgos Milonakis je potrdil, da so bili vremenski pogoji kritični, vendar so gasilci s hitrim posredovanjem uspeli preprečiti najhujše. Po zadnjih informacijah so ekipe požar uspele omejiti in ga spraviti pod nadzor, s čimer je bila neposredna nevarnost za naselje odpravljena. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi na objektih za zdaj ni.

Mesto Goražde v Bosni in Hercegovini se je po močnem deževju in naraščanju vodostaja reke Drine znašlo v kritičnih razmerah, saj je celotno mestno območje ostalo brez oskrbe s pitno vodo. Do prekinitve je prišlo, ko je narasla voda poplavila črpalne naprave, kar je zahtevalo nujno zaustavitev sistema zaradi zaščite tehnične opreme. Na skupni izredni seji mestnega in kantonalnega štaba civilne zaščite Bosansko-podrinjskega kantona so pristojni organi ocenili stanje in sprejeli ukrepe za stabilizacijo razmer. Po navedbah civilne zaščite bo redna oskrba z vodo vzpostavljena šele v jutranjih urah, saj morajo ekipe najprej zagotoviti tehnično varnost črpalk in preveriti kakovost vode. Prebivalci so bili pozvani k potrpežljivosti, medtem ko se pristojne službe na terenu spopadajo z naraščajočimi vodami Drine, ki še naprej ogrožajo lokalno infrastrukturo. Razmere ostajajo napete, saj vremenske napovedi niso naklonjene hitremu upadanju rečnega toka.

V Črni gori so zaradi napovedanega obilnega deževja, močnega vetra in grmenja za celotno državo razglasili rdeči meteoalarm. V višje ležečih severnih predelih je mogoče sneženje ali snežna žlindra.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

V gorskem območju Sierra Nevade v Kaliforniji se je v ponedeljek sprožil snežni plaz, ki je pod seboj pokopal voznika snežnih sani. Reševalne ekipe so se na območje Truckeeja odzvale po klicu na pomoč okoli 14. ure in 20 minut, ko je bila javljena informacija o morebitnem plazu v bližini vrhov Johnson Peak in Castle Peak v okrožju Nevada. Kljub hitremu posredovanju reševalcev so moškega, ki je bil pred tem prijavljen kot pogrešan, našli mrtvega pod debelo snežno odejo. Pristojni organi so potrdili, da je bila nesreča usodna zaradi ujetosti pod snegom. Lokalna policija in reševalne službe so ob tem ponovno opozorile na nevarnost snežnih plazov v visokogorju, kjer so razmere zaradi nestabilne snežne odeje trenutno zelo nevarne.

V severnem delu indonezijskega otoka Celebes (Sulavezi) so silovite poplave in zemeljski plazovi povzročili pravo razdejanje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 16 ljudi. Oblasti so potrdile, da je bilo v ponedeljek, 5. januarja 2026, zaradi obilnih padavin na otoku Siau poškodovanih ali uničenih več sto stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Poleg smrtnih žrtev poročajo še o 18 poškodovanih osebah, reševalne ekipe pa s pomočjo težke mehanizacije še vedno iščejo štiri pogrešane prebivalce. Zaradi nevarnih razmer, ki jih povzročajo blato, nanosi kamenja in uničena infrastruktura, so glavne prometnice v prizadeti regiji zaprte. Do zdaj so evakuirali 444 ljudi, ki so zatočišče poiskali v lokalnih šolah in cerkvah. Guverner Severnega Celebesa, Yulius Selvanus, je poudaril, da so poplave dosegle vrhunec v obdobju deževne sezone, kar dodatno otežuje delo reševalcev na terenu. Dogodek sledi katastrofalnemu novembru, ko so cikloni na otoku Sumatra povzročili več kot tisoč žrtev, kar kaže na povečano ranljivost regije v zadnjih mesecih.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Obilno in neprekinjeno deževje je v zadnjih dneh na Kosovu povzročilo obsežne lokalne poplave, zaradi česar so številne reke in potoki prestopili bregove. Po podatkih Hidrometeorološkega inštituta Kosova (IHMK) so najbolj prizadeti zahodni in osrednji deli države, vključno z občinami Đakovica, Junik, Dečan, Mališevo in Klina. Naraščajoče vode so povzročile težave v prometu in ogrozile stanovanjske objekte, medtem ko so nekatere ceste ostale neprevozne. Institucije so izdale opozorilo pred nadaljnjim naraščanjem vodostajev, saj se padavine po napovedih meteorologov še niso umirile. Intervencijske službe so na terenu in spremljajo razmere, da bi preprečile večjo materialno škodo in zagotovile varnost prebivalcev. IHMK opozarja, da bi se lahko poplavni val razširil tudi na druge predele, če se intenzivnost padavin ne bo zmanjšala v prihodnjih urah. Prebivalce na ogroženih območjih so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil civilne zaščite.

Urugvajska nacionalna uprava za gasilce je v prvih 24 urah novega leta prejela približno 5.300 klicev na pomoč, kar predstavlja 200-odstotno povečanje števila intervencij v primerjavi s preteklimi leti. Po navedbah komisarja Víctorja Fagúndeza, vodje odnosov z javnostmi pri gasilski službi, je v tem kratkem obdobju zgorelo že 711 hektarjev površin. Trenutno ostajajo aktivna štiri večja požarišča, ki so se razširila po različnih delih države. Fagúndez je v izjavi za javnost poudaril, da je kar 89 odstotkov vseh požarov povzročil človeški dejavnik, bodisi zaradi malomarnosti ali namernega dejanja. Zaradi kritičnih razmer in ekstremne obremenitve gasilskih enot so oblasti pozvale prebivalstvo k najvišji stopnji previdnosti. Povečana požarna ogroženost je posledica specifičnih poletnih razmer v Urugvaju, kjer se gasilci spopadajo s številnimi istočasnimi izbruhi ognja na težko dostopnih terenih.

V vzhodnem Tennesseeju se obeta topel teden s spomladanskimi temperaturami, oblačnim vremenom in vetrom. Temperature se bodo gibale okoli 10°C. V Kansasu bo nekaj dni topleje, preden bo dež. Nočne temperature se bodo spustile do približno 2°C, čez dan pa bo več sonca. V Missouriju se v torek pričakuje rahla ohladitev, v četrtek pa dež. Nočne temperature bodo okoli 4°C, jutri pa bo pretežno sončno in nekoliko hladneje, z najvišjimi temperaturami okoli 13°C.

Močno deževje z visokim intenzitetom je v torek, 6. januarja, zajelo albanski mesti Drač in Lješ, kar je povzročilo obsežne poplave in resne težave v prometu. Padavine, ki so se začele v zgodnjih jutranjih urah okoli 3. ure, so ohromile ključne mestne četrti in cestne osi, ki so postale popolnoma neprevozno za vozila in neprehodne za pešce. Voda je vdrla tudi do vhodov nekaterih šol, kar je dodatno otežilo dostop do izobraževalnih ustanov. Lokalni prebivalci se spopadajo z materialno škodo in oteženim gibanjem, medtem ko so se na cestah pojavili nenavadni prizori, vključno z mladeničem, ki je v poplavljenih ulicah Drača deskal na vodi. Poleg poplav so močne padavine sprožile tudi zemeljske plazove na nekaterih cestnih odsekih, kar še dodatno ogroža varnost v prometu. Interventne službe so na terenu, vendar visoka raven vode in neprekinjeno deževje upočasnjujeta sanacijo nastale škode.

Reka Išem je zaradi močnega deževja prestopila bregove na svojih najšibkejših točkah v vaseh Murqinë in Mallkuç, kar je povzročilo poplave na več sto hektarjih kmetijskih zemljišč. Situacija ostaja kritična v več naseljih, vključno z Bubqijem, Gramzo, Dervenom in Luzijem, kjer so zaradi vode blokirane lokalne ceste, dostop do nekaterih stanovanjskih objektov pa je onemogočen. Glavni razlog za obsežnost poplav naj bi bilo nedelovanje oziroma slabo vzdrževanje odvodnih kanalov, kar je povzročilo zastajanje vode na poljih in v naseljih. Lokalne oblasti poročajo o težavah v regiji Fushë-Krujë, kjer so narasle vode odrezale dve soseski v vasi Murqinë. Prebivalci se spopadajo z materialno škodo na kmetijskih pridelkih in infrastrukturi. Intervencijske skupine spremljajo stanje, vendar so možnosti za ukrepanje omejene, dokler se nivo vode ne zniža. Dogodek poudarja dolgotrajne težave z infrastrukturo za obvladovanje poplav v tem delu Albanije, ki se ob vsakem močnejšem deževju ponovijo.

Črnogorske oblasti so bile zaradi ekstremnih vremenskih razmer in močnega deževja prisiljene zapreti magistralno cesto med Danilovgradom in Nikšićem na odseku pri kraju Orja Luka. Do zapore je prišlo po tem, ko je reka Zeta močno narasla in dosegla nivo 1167 centimetrov, kar je povzročilo poplavljanje cestišča in povečalo nevarnost za vse udeležence v prometu. Promet so preusmerili na nadomestno pot preko naselij Peštan, Šarena Ploča in Orja Luka. Poleg visokih voda težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi, zlasti v kraju Kupinovo, kjer pristojne službe z mehanizacijo že odstranjujejo nanose materiala. Občinske oblasti v Danilovgradu in Avtomoto zveza Črne gore (AMSC) voznike pozivajo k previdnosti, upoštevanju začasne prometne signalizacije ter prilagoditvi hitrosti zmanjšani vidljivosti in zahtevnim razmeram na vozišču.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

V soboto je v Brabantu ponovno snežilo, kar je povzročilo nadaljnje težave. Razglasili so oranžni alarm zaradi poledice. Pojavile so se težave na železnici, del avtoceste A58 je bil zaprt, avtomobil pa je zdrsnil v jarek. Poleg tega se je porušila streha drsalnice. Kljub težavam so prebivalci uživali v snežnih razmerah.

V bolgarski prestolnici Sofiji je močan veter v bližini semenišča podrl drevo na kontaktno mrežo, kar je začasno ustavilo promet na tramvajskih linijah 10 in 15. Po podatkih Centra za mestno mobilnost so potniki morali uporabljati skrajšane poti do trga Journalist, dokler ekipam ni uspelo odstraniti ovire. Promet je bil ponovno vzpostavljen ob 13.42, vendar so se čez dan še pojavljale zamude pri izvajanju voznega reda. Mestne oblasti so sporočile, da so do poldneva prejele skupno 45 prijav o padlih vejah in drevesih ter 15 prijav o poškodovanih gradbenih ograjah zaradi sunkovitega vetra. Službe za nujno pomoč so ves čas na terenu, kjer odpravljajo posledice neurja, ki je zajelo glavno mesto. Kljub materialni škodi in motnjam v javnem prevozu o poškodovanih osebah niso poročali. Stanje se postopoma normalizira, vendar oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti pri gibanju na prostem.